Možganska kap (MK) je eden izmed vodilnih vzrokov smrti po celem svetu. V industrijskih državah je tretji najpogostejši vzrok smrti za srčnožilnimi in rakavimi boleznimi. Prav tako je najpomembnejši dejavnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne oviranosti. Prezgodnja smrt, dolgotrajna prizadetost, zmanjšanje socialnega delovanja, stroški nege in zmanjšana produktivnost pomenijo za bolnike z MK, njihove svojce in zdravstveni sistem veliko breme.

Zaradi možganskožilnih bolezni danes v svetu trpi 15 milijonov ljudi, v Evropi 4 milijoni, vsako leto pa na novo zboli 1,2 milijona ljudi. V Sloveniji letno zboli z MK okrog 4400 prebivalcev, okoli 2100 jih umre.

Akutna možganska kap je skupek nenadno nastalih nevroloških simptomov in znakov žilnega izvora. Preprečevanje invalidnosti oz. zdravljenje akutne ishemične možganske kapi poteka s trombolizo, bodisi intravensko z raztapljanjem krvnega strdka z rekombinantnim tkivnim aktivatorjem plazminogena (rtPA) ali z mehanično revaskularizacijo zaprte žile, oziroma s kombiniranim zdravljenjem.

Pri manj pogostih, hemoragičnih možganskih kapeh, kot je na primer subarahnoidna krvavitev zaradi razpoka možganske anevrizme, obstaja več tehnik znotrajarterijskega zdravljenja. Anevrizmo lahko zapremo z mikrospiralami iz različnih materialov ali vstavimo preusmerjevalec pretoka krvi, ki je podoben žilni opornici, le da je tkan bolj gosto. Znotrajžilno lahko zdravimo tudi arteriovenske malformacije in fistule, ki jih emboliziramo s posebnim lepilom – oniksom. Med možganskožilnimi boleznimi je znotrajmožganska krvavitev vzrok za največjo smrtnost in povzroča hudo oviranost. Bolniki potrebujejo hitro diagnostiko za odkritje vzroka krvavitve in intenzivno zdravljenje vse od začetka bolezni. Zdravljenje je kombinirano – z zdravili in kirurško.

Izobraževanje širše laične kot tudi strokovne javnosti lahko pomembno pripomore k hitrejšemu in uspešnejšemu prepoznavanju znakov in simptomov akutne možganske kapi, kar bo omogočilo ustrezno zdravljenje čim večjega števila bolnikov.

Pomoč pri hitri prepoznavi simptomov MK s strani laikov omogoča kratica GROM, kjer posamezne črke opominjajo na najpomembnejše osnovne funkcije, ki jih naj preverimo:

• G - Govor
• R - Roka
• O - Obraz
• M - Minuta

Tradicionalno prepričanje, da je MK le posledica staranja prebivalstva z neizogibno posledico hude invalidnosti ali smrti, je že zdavnaj preživeto. Bolezen je mogoče preprečiti in ozdraviti. Vse več je dokazov o učinkoviti primarni in sekundarni preventivi pa tudi o učinkovitem zdravljenju možganske kapi s trombolizo (topljenjem strdkov), vendar samo takoj po pojavu simptomov bolezni (znotraj 4,5 ure). Dokazano je dejstvo, da je uspešnost zdravljenja boljša v Enotah za možgansko kap, ki pa so v Sloveniji na voljo le v Ljubljani, Mariboru in Celju. Kljub dosedanjemu trudu vseh udeleženih pri prepoznavi in zdravljenju bolnikov z MK, je še vedno le približno 3% obolelih deležnih zdravljenja s trombolizo.

Novi načini zdravljenja nudijo upanje in tudi resničnost za bolnike, ki obolijo za MK. Zaradi razvoja sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije bo v kratkem tudi v Sloveniji zaživel sistem TeleKapi, s katerim bo omogočena videopovezava s centrom, kjer bo 24 ur dnevno na voljo vaskularni nevrolog, ki bo pomagal oddaljenemu zdravniku – ne-nevrologu pri pregledu in odločitvi glede načina zdravljenja bolnika, ki je obolel s simptomi MK. Na ta način se bo po vsej Sloveniji izboljšala kakovost obravnave bolnikov z akutno MK. V zadnjih letih smo priča bliskovitemu napredku na področju bolezni, ki je še nedavno veljala za nujno posledico staranja. Vse je usmerjeno v hitro prepoznavo in učinkovito zdravljenje akutne MK. Kljub vsem novim pristopom pri obravnavi bolnikov z MK, pa še vedno velja, da je izrednega pomena preventiva in obvladovanje dejavnikov tveganja za MK. Nikoli pa ob človeku, ki v naši bližini zboli s simptomi MK, ne spreglejmo dejstva, da se mudi, da je možno zdravljenje, da lahko preprečimo invalidnost ali morebiti tudi smrt in ne pozabimo na moto »Čas so možgani«!

Literatura:

1. Žvan B. Kako izboljšati mrežo za obravnavo bolnikov z akutno možgansko kapjo v Sloveniji? Akutna možganska kap VI: učbenik za zdravnike in zdravstvene delavce. Ljubljana: Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni, 2011: 19–30.
2. Šelb Šemrl J. Epidemiološki podatki o možganski kapi v Sloveniji. V: Žvan B, Bobnar Najžer E, eds. Spoznajmo in preprečimo možgansko kap. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, 2006: 38–43.
3. Žvan B. Obravnava bolnikov z akutno možgansko kapjo v Sloveniji s pomočjo sistema TeleKap. V: Oblak, Z, Avguštin SA, Klopčič L, eds. Zbornik. Ljubljana: Svetovni slovenski kongres: Slovenian World Congress, 2011: 92–5.
4. http://www.eso-stroke.org/pdf/ESO_Extended_Thrombolysis_KSU.pdf ↩